Ko je najhuje
Kot ptič brez kril, kot sonce brez topline,
kot vihar brez vetra, kot mesto brez hiš.
Kot čokolada brez kakava,
kot življenje brez srca.
Sem jaz.
Me ni.
________________________________________________________________
Če bi solze lahko zdravile,
bila bi brez bolečin.
Če solze lahko bi osrečevale,
bila bi vedno nasmejana.
Če solze lahko bi očistile,
bila bi kot angel.
A solze ne zdravijo,
zato me boli.
Solze ne osrečujejo,
zato se nesreča v meni vrti.
Solze ne čistijo,
zato okna moje duše so zapackana.
Solze le tiho polzijo,
ko duše nesrečne nemo drhtijo,
ko pot življenja zopet bila je le ulica slepa.
Po kamenju ostrem, bosih nog
duša moja krvaveče tava slepa okrog.
________________________________________________________________________
Spusti me
Naj pozabim te
Naj mi ne bo mar več za té
Naj ne pričakujem meni naravnega
tebi nepojmljivega
Jaz dala zate bi življenje
tebi bolj pomembni so “sosedje”
…
Boli in joče srce, bori se kot lev, da ne bi.
Lahko človek odveže se od vezi danih po krvi?
_____________________________________________________________
Včeraj je sonce sijalo,
včeraj se je srce smejalo,
skrbi so bile daleč stran,
Življenje bilo je polno sanj.
Danes je sivo, zamrl je smeh,
srce razparano leži na tleh,
duša nima več kam iti,
duša strta noče več biti.
______________________________________________________________________
Kričim - pa nihče ne sliši
Krvavim - pa nihče ne vidi
Padam - a nihče me ne pobere
Izgubljam se - pa me nihče ne išče
Bila bi nič, da ne boli
Bila bi nič, da ne duši
Bila bi nič, da me ni!
