NeMirna

Ura je 1:27 a.m.

Zmatrana sem za dol past.

Ne morem spati.

Možgani mi delajo s svetlobno hitrostjo.

Teme izključno službene.

Nora? Nope, simply izcuzana in pregorena tik do meje zloma.

Kdo bo koga?

To je namenjeno vsem, ki delate dnevno s strankami (kakorkoli že) in položaj od vas zahteva pač prijaznost. namreč, ko vas nekdo čisto po domače razpizdi, ste upravičeno jezni in bi mu tudi popolnoma upravičeno povedali svoje, pa ne smete (že to meni ne gre - če je upravičeno, zakaj torej se “ne sme”?) - kako predelate to, ne da bi dobili čir na želodcu ali pa raka. Ker mene bo to pokopalo … gre za čisto logične dnevne zadeve, ko nekdo v čisti lenobi in lagodju meni “dela delo”. Saj na začetku ni blem, pomagam, odgovarjam … ampak oprostite, namesto, da bi se ljudje navadili iz tega kaj, je vse slabše …

Torej … ali sploh je kaka tehnika, ukana, kako človek kolikor toliko zdravo obdela take kretenizme?

… danes se počutim, kot bi bil ponedeljek. Pa ni, mar ne?!

Spala sem obupno slabo, utrujena sem od vsega in vseh (no, skoraj), na momente imam predvsem preveč sebe! Ja, priznam. Vsi so pametni, da naj si vzamem dopust - sure, vse me bo počakalo pa še novo se bo nabralo, torej to ni rešitev. Nikakršna.

Danes bom verjetno ušla od tu prej, šla malo švicat, pa raje popoldan še tipkala doma malo. Ne zdržim tu še 2 dobri uri.

Evo … je že malo bolje.