NeMirna

…. res, jezna sem. Bolj ko se trudim, bolj jih “fašem”. Bolj, ko poskušam paziti, bolj pogrnem na ledu. Pazljivo grem, tipam, vse je ok, potem pa, ko sem prepričana, da je OK, da trdno stojim, baš sredi jezera - se udre.

FUCK YOU!

Ste brali Alkimista? Se spomnite stavka:

“Kadar si nečesa res želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da bi se ti sanje uresničile.”

Ja, pa kaj še. Nateg stoletja. U bistvu ti vesolje začene tist trenutek metat kolena pod noge. Vsajj meni. Zakaj že?!?!?!

Grem … ne vem kam, samo stran. Človek zmore le toliko neodgovorjenih “Zakaj?!” … pa saj nisem kamen no.  Sploh e vem od kje mi energija, da fasada ne izdaja obupa in žalosti, ki se bijeta noter. Čisto noter, globoko, najgloblje …

Gospa “vampirka” mi je vljudno razložila, da oni sicer nimajo nič proti tattoojem, le da naj preteče tam 2 leti od njihovega nastanka. Potem menda pridobijo “žlahtno plesen” in plemenitijo kri, prej pač ne

So … dripping blood for Nemirna today no go. Še ni 2 leti od kracanja po meni.