NeMirna

Enako kot Sosed svoja čustva res intenzivno predelujem preko glasbe. Prav fizično je to pri meni … pomagajo mi “prebaviti”, kar čutim. Lahko me potegnejo iz čiste mizerije v euforijo. Lahko sem čisto brez energije, pa pride pravi komad, pa bom ko raketa Lahko pa iz čisto brezvoljnega počutja padem v depresijo. Glasba me je zmožna kadar koli spravit v solze. Najhujšo žalost in obup sem spravljala iz sebe ob glasbi - volume na max, seveda.

Danes sem nekako melanholična. Žalost od včeraj se je usedla v svoj temen kot v mojem srcu, bolečina je le še topo prisotna. Solze, tiste ki so stekle na skrivaj, so se zasušile. Vsaj podnevi jih ni videti. Delam se veselo, naj bi menda pomagalo … pravijo, da vsaka stvar lahko v 6 tednih postane navada … he, z mojo srečo nikakor ne gre to, noče postati moja navada!

Hm … bluzim? Niti ne. Salonitka je danes sprožila nekaj, česar sem se poskušala (spet načrtno in prisilno) malo izogniti. Pa sem se odločila, da mogoče pa le ni tako slabo in hudo, se tega lotiti. Na malo drugačen, nov način Predvsem si bom vzela kak dan, da malo razmislim. Kaj je bilo, česa (spet) ni bilo, kaj bi želela, da je, česa sem resnično sposobna … v naslednjem letu. Menda velja, če si postaviš realne (!?) cilje/želje, je verjetnost uresničitve kar visoka in torej si lahko v naprej “pripraviš ugodnejši teren” … izogibanje razočaranjem. Samo klinc … želja si ne postavljamo … želje se rojevajo kar same, so v nas, pa naj si nam bodo naklonjene ali ne, verjetne, realne, nore …

Torej … kaj lahko napišem ob zaključku leta 2007 in kaj od načrtovanega za omenjeno leto je zgodilo in kaj ne. Inkaj želim in se bom trudila v letu 2008? Le to mi je enako všeč, numerološko, kot mi je bilo zdaj iztekajoče (2007 = 9, kar je budistična magic number, 2008 = 1 … ki je pa sama po sebi special)

Nadaljevanje sledi …

[PostScriptum: izbrala sem nov pisemski papir, da boste lažje brali … ]

da bi bilo vsaj nekaterim mar … kot je meni.

Dragi božiček, mar lahko, še predno spet odideš za leto, s seboj odneseš mojo navezanost??? Prosim lepo … nikogar ne bo nič bolelo, le meni bo mnogo lažje živeti. Moja pozornost je itak neopažena, meni pa so moja pričakovanja pač le v bol in žalost …

Lepo prosim.

tvoja NeMirna

Bom dodala svoj piskrček! Pa sem upala, da ne bo potrebno. Sama uživam v izbiranju daril za meni drage. Res imam veselje s tem, kot tudiz izdelovanjem/pisanjem voščilnic! In ENE, ENE voščilnice ali pa darila nisem poslala/podarila v življenju zaradi tega, da bi dobila nekaj v zameno! NITI NAJMANJ!! Ker takega darila, pa naj bo zaradi mene ne vem kaj, NOČEM. Če mi nekdo nekaj daje/želi samo iz slabe vesti oz kot povračilo prejetega - NE HVALA! Jasno mi je, da niso vsi ljudje na isto vižo … eni radi pišemo, drugi raje povedo, tretji pokažejo to na nek drugačen način. In hvala, sem toliko odprta, da sprejemam vse te kanale in ni treba uporabljati istih kot jaz. Spoštujem ljudi in sprejemam njihov način. Če je le iskren! Včasih res je potrebno kakšno pojasnilo ali pa rabi človek nekaj časa, ampak se da. In lepše je tako!

Druga stvar pa je tudi vsebina daril in voščil. Ah ja … sprijaznila sem se z dejstvom, da niso vsi tako navdušeni nad izbiranjem daril kot jaz. Pač, mogoče je to tud talent Samo, če ste me že prepričali, da povem, kaj bi si želela, oz. povem česa ne bi kupovala si - A ME LAHKO POTEM POSLUŠATE?! Res, prav razočarana sem, ko dobim v dar nekaj, za kar sem nekajkrat glasno izrekla, da ne potrebujem, da ne bi/bom kupila, da ne rabim novega. Sem res potem jaz tista grda, če iskreno povem, da … ni to to?!?!?!

Sploh letos, ko res imam želje, ki se jih ne da zaviti in dati pod smrekco. Ja, najlažje je dat drago darilo, da si utišaš vest … s tem zapreš usta (kao) obdarovancu, čeprav veš, da ni to to.

Dragi moji … pomislite!!! Niso vsi tako plehki, da bi padali na ceno darila. Ki ga boste pa izročili na hitro, ker se vam bo mudilo nekam dalje!!! Mar je res le iluzija, da bi dojeli pravi pomen praznikov (kakršnih koli že) ….

VZEMITE SI ČAS in PODARITE POZORNOST … SVOJO pozornost soljudem!