“V kolikor pa ženska ne želi biti predmet poželjenja, pa je z njo nekaj narobe.”
Pa smo padli v enakopravnost, feminizem, moralo. Vse se slej ko prej konča pri sexu. Oz. začne. Hm … kura-jajce sindrom 
Priznam, da nimam energije, volje in sploh nisem tak tip, da bi se spravila k pisanju na način kot človek. No, če poseduje vse to znanje in informacije, ki jih velikokrat vključi, na izust, svaka mu čast. Jaz se od takih ljudi le učim, pišem pa bolj ko ne le lastna razmišljanja. Včasih se izkažejo za napačna, takrat sem hvaležna tistim, ki mi to pokažejo in usmerijo na pravo pot.
OKOK, baba ženska, ne bluzi! Da jaz nimam težav z Nino in podobnimi plakati, veste. Sem se pa zataknila snoči ob vrstici, ki služi za današnji naslov. Želim res biti predmet poželenja? In če ne, sem zato narobe?
Bolj ko sem brala bolj se mi zdi, da je avtor mogoče uporabil malo radikalno izrazoslovje, sama ideja v ozadju pa je ‘mehkejša’. Sama bi rekla, da gre za ugajanje. To reduciranje na sex se mi ne zdi dobro. Pa ne, da imam težave s tem. Obratno, a to je le del celotne slike. Namreč, sex že dolgo ni več v svoji prvenstveni funkciji, prevzel je čisto nekaj drugega. Nemalokrat postane valuta navidezne priljubljenosti, varnosti. Vsak posameznik se želi v svoji primarni socialni okolici etablirat na nek način. Želi biti opazen, poseben a hkrati oz. prav zaradi tega del skupnosti, kar mu daje varnost pripadnosti. Išče svoj prostor pod soncem. To je fino. Samo kako do tega, je pa druga stvar.
To se nato enako dogaja v partnerstvu. Želimo ugajati partnerju, saj želimo ohranjati partnerstvo. Veliko zvez gre po gobe, ker se ljudje ‘zapustijo’, ne le fizično pač pa tudi drugače. Mislim, da se dan danes res sama spolnost veliko preveč poudarja sama po sebi, brez vseh pritiklin, ki pašejo (vsaj meni) zraven. In zakaj tako? Nedolgo nazaj je nekdo že zapisal – instant družba nas peha v instant ‘ljubezen’. Brez obveznosti, najprej in bolj ko ne zgolj za lasten užitek. Ne vem, kje se je to zgubilo, klasika. Navezanost, predanost, partnerstvo. Poznam nekaj parov, ki so se našli zgodaj in so še vedno skupaj. Pa vedno znova in znova slišim od opazovalcev dvome in pametovanje, da to pa ne bo zdržalo, da je treba malo ‘okol poskusit’. Ne bom šla v teoretiziranje o ne/monogamnosti človeške narave … Dejstvo je, da si želimo odobravanje. Ali pa gre res za ‘biti predmet poželenja’? Paše, definitivno, a mi je veliko več vredno tisto neminljivo. Da sem ‘odobravana/željena’ od partnerja in okolice zaradi tega kar sem, kar znam, kakršna sem kot oseba … tudi takrat, ko sem zjutraj vsa pomečkana ali zvečer z zateklimi nogami. Zaradi tega ne bom nič manj skrbela zase, ravno tako se bom uredila in športala, ker se tako bolje počutim. Mi pa daje dober občutek. SAMO - to ne pomeni, da grem preko sebe, svojih prepričanj v ta namen. Treba je najti optimum med učenjem iz/od okolice in uresničevanjem sebe. Iskati okolje, kjer bom taka kot sem s tem kar sem lahko odobravana in se bom hkrati lahko tudi sama učila, rasla. In od kje to izvira … gre za samozavedanje in samozavest posameznika. To pa pride od doma, iz vzgoje oz odnosov staršev in prve okolice do posameznika in do njih samih. Prvenstveno.
“Ampak dokler se bomo obnašali kot v cerkvi, se bomo skrivali in nikoli ne bomo doživeli tistega, o čemer govori Kamasutra. Ampak nekateri mislijo, da je Vzhodna miselnost zgrešena.”
Pa smo prepričani, da res razumemo, kaj pravi Kamasutra?!?!? Ali beremo iz nje le, kar nam ustreza! Kajti tudi vzhod nima takega odnosa do spolnosti, kot predstavlja Dajana našega danes – vse in povsod prisotna malo da ne trda pornografija!! Vse preveč se ukvarjamo z zunanjostjo vsega in premalo z vsebino. Preveč z drugimi in premalo sami s sabo.
IMHO!
house-lover pravi,
13.09.2007 @ 10:08
V redu post. Se kar strinjam z napisanim.
kapljica_vesolja pravi,
13.09.2007 @ 10:30
ravno ugajanje je eno od ključnih elementov zakaj so ženske v vlogi PREDMETA (pa magari ‘poželenja’). V ljubezni, partnerstvu,kjerkoli ti ni potrebno nikomur ugajat … in vzgoja žensk skozi stoletja je bila nekako takole: ‘Ugajaj mu, če ga imaš rada.’ ČE pogledaš kaj v bistvu ugajanje je … je le ena od oblik SLUŽENJA. Torej če ga imaš rada mu boš služila. A je to potem ljubezen? … seveda da ni. In zanimivo,da moških niso vzgajali v tem duhu? … heh …
Bolj boš samo-svoja, bolj boš poslušala sebe, srečnejša boš, močnejša in to je prava Lepota. Seveda bo določene tipe ljudi motil tvoj način svobode…
Kadar pa se ženske spustijo na tak nivo, da preko spolnosti oz nakazovanja na spolnost, predstavljajo sebe kot PREDMET, si mečejo le pesek v oči, da so zaradi tega željene ali da predstavljajo poželenje. Na tak način izgubljajo sebe, svoje osebno dostojanstvo, ženskost in Lepoto. V očeh opazovalca postanejo cene predmet enkratne uporabe … in to res ni nikakršno poželenje.
13.09.2007 @ 11:08
@kapljica .. z drugim odstavkom se strinjam, mislim, da je jasno iz teksta, da gre za iluzijo. Glede ugajanja pa seveda lahko to razumeš tudi tako. Jaz se ne počutim ’služeča’, ko svojemu partnerju ugajam. Tudi on meni ugaja, ga bom vprašala, če se počuti servilno v takih situacijah. Ne ugajam za vsako ceno ali preko sebe … ugajava en drugemu, ker tako je nama obema skupaj dobro. Oba se na ta način tudi učiva sprejemanja, dajanja, razumevanja sebe in drugih. Ugajava si z uresničevanjem in poslušanjem sebe.
13.09.2007 @ 11:15
hmmmm zanimivo.
jaz, recimo, se sploh ne trudim ugajat okolici. se ne mažem, ne športam, ne oblačim tako da bi me zaradi oblek drugi opazili, z ritjo migam v pižami in dolgih hlačah in krilu. me prav malo briga kaj si drugi mislijo o meni in sem na prvi pogled najbrž bolj klošarka kot ženska z dema otrokoma in srednji sloj. pa … osvajam s pogledi, z mimiko obraza, z glasom, s pametjo in humorjem. nimam težav s komunikacijo in še tako nedostopen človek se pogovarja z mano. pa ima to kaj veze s tem, da sem ženska? po moje ne. ima pa vezo s tem, da sem človek, da razmišljam, vidim stvari okoli sebe.
sama s sabo imam vse razčišeno. vem kdo sem, kaj hočem in kaj so moji cilji. reklame, ki ženske minimaliziajo na joške in rit me že dolgo ne ganejo več, imam pa seveda polno argumentov, zakaj to ni ok. ampak to je za debate z moškimi.
13.09.2007 @ 11:24
@katarina: “se sploh ne trudim ugajat okolici” … “osvajam s pogledi, z mimiko obraza, z glasom, s pametjo in humorjem”
mar ni čisto ‘človeško’, da do nekoga čutimo naklonjenost, do drugega ne, in potem se s prvimi nekoliko drugače obnašamo … ne gre samo za ‘urejenost zunanjosti’, gre za odnos v celoti. Ene verjamejo v svojo podobo, druge v svojo karizmo, še dobro, da nismo vsi enaki 
13.09.2007 @ 11:34
mah … veš kaj, gledam zjutraj ljudi v avtih. vedno se vozim po isti cesti, vedno kolone, počasi se obrazi začnejo ponavljati. kaj delajo? ženske se ali šminkajo ali zehajo, moški zehajo, podpirajo glave … in jaz? že navsezgodaj muzika naglas, pojem, migam z glavo, se smejim sama sebi v ogledalo … danes sem se prav zgrozila, ko sem ugotovila, da so vse okoli mene živi “mrtveci” in to je tisto, zaradi česar vem, da mi je kaj malo mar, kaj si oni mislijo o meni, ker je meni z mano tako lepo.
mni obrazna mimika pomeni ogromno. če je človek maska, brez smejalnih gubic, brez iskice v očeh … potem ga tudi jaz ne maram poleg sebe. vse to življenje prihaja iz nas samih. škoda samo, ta takih ljudi bolj malo srečam.
13.09.2007 @ 11:35
No, šalo na stran, tudi mene fascinirajo obrazi, ki se jim življenje vidi, čuti. Obraz moje stare mame …
13.09.2007 @ 11:47
mene pa motijo tisti jumbo plakati z nino, ko ima na pol slecene spodnje hlacke…ce se ze gre za prodajo interneta in racunalnikov, potem naj bo oglas temu namenjen, ne pa, da si clovek v glavi ustvari taksno sliko, ki pomeni vse prej kot racunalniska tehnologija…gre za neokusen oglas, vsaj po mojem mnenju…
Vsak clovek ima svoj potencial in svoj karakterni znacaj, ki se ali pa se e izkrivlja glede na okolico. Ugajati vsem drugim, samo zato, da te sprejmejo? Ne hvala, taksna sem, kot sem. Prilagajati se svetu, spremembam, ja, ne pa ljudem, ki te zelijo ustvariti po njihovi podobi. Kje je potem se meja zdravega razuma?
13.09.2007 @ 12:04
Hehe, tudi sam dajem veliko na mimiko, zato vedno nosim temna očala
Ok, na temo… Res je, tisti stavek izpade izredno močno. Je zgolj posledica tega, kot sem napisal v komentarju, da pozabim,d a si ljudje ne delimo enakih predispozicij oz. zaledja. Ta stavek je čisto frojdovski. Naša podzavest, v kolikor je zdrava, se mora obnašati v to smer, saj nam to prinaša ohranitev vrste. Koliko pustimo podzavesti v ospredje je drug pojem, ampak to ne spremeni povedanega. Mogoče bi res lahko uprabil mehkejšo obliko, ampak kot rečeno, pišem kar mi pade na misel in pozabljam, da nekdo dejansko bere…. Sicer nisem pripadnik frojdovstva v absolutnem smislu, je pa res, da mnogo, premnogo njegovih dognanj ne smemo zanemarjati, saj če človekaslečemo vseh njegovih navlečenih lastnosti, dejansko pridemo do živali…
Igra besed, nekomu ugajati ali biti predmet njegovega poželenja je dejansko nekakšna ločnica kot ljubiti se nasproti seksati. Oboje je primerno, intenzivnost je drugačna. Ali sama forma. Vendar pa je vsebina enaka.
Tukaj sam ločujem partnrstvo kot neko vezo med dvema ali več osebami (ne ocenjujem ali obsojm drugih miselnosti). Kot sem že napisal v komentarju na svojem blogu, ljubezen in spolnost ločujem. Tam je tudi bolje razloženo zakaj. Konec koncev je človeško telo narejeno tako, da se v poznih letih hormoni pri moških in ženskah razvijajo v smer, da si postajamo vedno bolj podobni in na koncu spolnost celo izgine. Zato se je potrebno vprašati, ali želimo starost preživeti z nekom, zgolj zaradi spominov ali navezanosti, ali pa ker v tej osebi vidimo nekoga, ki ga cenimo in občudujemo…
Kar se tiče same Kamasutre in njenega razumevanja, pa ne morem trditi, da popolnoma razumem vzhodnjaško miselnost. Če bi kaj takega trdil, bi bil bil več kot nespameten… Vendar pa je zelo podoben tistemu, kar sem pisal zgoraj. Ljubezen in spolnost je ločena. Ker je ljubezen najvišje, vrhovno čustvo, ki ga lahko imamo tudi brez spolnosti. Prav tako kot spolnost brez ljubezni.
Kar se pa tiče ˝pornografije˝ v oglaševanju, kot omenjaš, pa zopet govorimo zgolj o formatu. To je enako, kot če bi rekla, danes ni več umetnosti, saj je bila umetnost zgolj impresionizem… Ker kubizem ni lep, ipd… To je forma, ki je nastala po potrebi. Je zgolj časovno pogojena ali prirejena oblika izražanja. Ker danes več ne moremo pridobiti zanimanja v obliki klasicizma, temveč je potrebno uporabljati šoke, oz. recimo temu biti avantgarden. Kar se pa tiče tega početja nasploh (se pravi uporabljanja spolnosti v oglaševanju), pa sem že napisal v prvotnem zapisu, da obsojam kreativnost naših oglaševalcev, ker niso sposobni sproducirati presežkov. Ampak to je Slovenija. To je naš država, ki nikoli ni bila znana po tem… In konec koncev pa imajo zopet opravičilo, ker seks prodaja, naročniki želijo čimveč prodaje…
Morska pravi,
13.09.2007 @ 13:45
Vsi ljudje potrebujemo priznanje drugih.. vendar pogosto pri tem uporabljamo napačne izraze kot so “ugajati, vzbujati pozornost” in podobno. Človek kot socialno bitje skozi druge ljudi vidi tudi sebe in uravnava svoje samozavedanje in samopodobo. Vsi odzivi okolici nanj mu služijo kot informacije, na podlagi katerih se potem odloča za svojo pot.
Priznanja pa so lahko negativna ali pozitivna. Znani psiholog Berne pravi, da je boljša tudi negativna povratna informacija kot pa nobena. Ignoranca ali to, da nas nihče ne opazi, je najhujša.
Pozitivni odzivi nam seveda dajajo zalet, zvišujejo našo samozavest, a samo dokler to iskanje takih odzivov ne postane temelj našega obstoja, edini izvir, iz katerega črpamo samozavest. Ko namreč pride do tega, sami sebe postavljamo na oder in dopuščamo drugim, da odločajo o tem, kaj si bomo o sebi mislili. Temu bi lahko rekli tudi redukcija na predmet, ki ga drugi ocenjujejo.
Pretirana želja po tem, da nas opazijo in občudujejo, kaže na pomanjkanje samozavesti in realne samopodobe, ker se oboje gradi le na mnenju drugih. Kar pa je lahko zelo usodno, saj tako kot nas lahko občudovanje ponese v oblake, tako nas lahko očitki in kritike ali pa neopaznost zbijejo na tla.
13.09.2007 @ 14:06
Morska, se podpišem pod to…
13.09.2007 @ 14:30
@Morska, hvala … mi še manjka nekaj let, da bi znala vse skup tako zapisat
No saj, mislim, da je iz zapisanega jasno:
“Iskati okolje, kjer bom taka kot sem s tem kar sem lahko odobravana in se bom hkrati lahko tudi sama učila, rasla. In od kje to izvira … gre za samozavedanje in samozavest posameznika.”
Noben extrem ni dober.
bin pravi,
14.09.2007 @ 09:00
Še en pogled!
Samo v partnerski zvezi. Globoko v nas še vedno ždi “genetski spomin”, ki sili žensko, da s svojim izgledom in milino privabi dobrega partnerja za skupno potomstvo. Moški pa se “izkazujemo” z junaškimi dejanji, sposobnostmi in močjo. V tej povezavi bi mogoče bil nekako upravičen izraz “predmet poželenja”, saj je ženska vsaj na zunaj bolj pasivna. Celostno pa je vloga ženske v partnerstvu najmanj enakopravna, morda celo pomembnejša. Vsaj v današnjem zahodnem svetu, kjer zagotavljanje pogojev za materialno preživetje, (moška naloga) ni tako zahtevno.
Z žensko, ki si ne želi biti “poželjena”, pa je verjetno res nekaj narobe!